Odlike lesa pri gradnji

Les je dober gradbeni in konstrukcijski material, saj ima ob razmeroma nizki gostoti dokaj visoko trdnost, za njegovo predelavo pa ne potrebujemo veliko energije. Obenem je dober izolator, naraven in topel material, ki na ljudi deluje pomirjajoče.

V Sloveniji imamo dolgo tradicijo uporabe lesa v gradnji, dovolj kakovostnega lesa za ta namen, pa tudi dober sistem izobraževanja in strokovnjake, ki les odlično poznajo. V javnosti pa se je zavest o prednostih lesa izgubila.

Kot je povedala prof. dr. Katarina Čufar, prodekanja na oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani , pa je les kot gradbeni material lahko malce muhast, saj je higroskopen, kar pomeni, da oddaja in sprejema vodo (zračno vlago) ter se zaradi tega krči in nabreka. Če se je v preteklosti za gradnjo uporabljal predvsem masiven les, so danes tega nadomestili lepljen les in lesni kompoziti v obliki različnih plošč, izdelanih iz lesa. Ti sodobni izdelki ponujajo še več možnosti za uporabo lesa.

Naravno raščen material

Kot omenjeno je les naravno raščen material, ki se odziva na spremembo vlažnosti, zato se v različnih smereh, glede na smer vlaken, različno krči, se zvija in poka, poleg tega so dimenzije naravno raščenega lesa omejene v prerezu in po dolžini, veliki prerezi masivnega lesa pa se ne morejo enakomerno sušiti. Zato je razvoj obdelave lesa šel v smeri razreza hlodovine v lesene lamele, ki se posušijo do določene stopnje vlažnosti. Lamele se nato zlepijo v lepljen nosilec ali križno lepljeno ploščo, kjer so lamele pravokotno orientirane med seboj po posameznih plasteh. Takšni elementi inovativne gradnje v obliki križno lepljenih lesenih masivnih plošč se danes pri gradnji objektov v severni in srednji Evropi vedno več uporabljajo, ta težnja pa je čedalje močnejša tudi v Sloveniji.

Lesena stavba je temperaturni »izenačevalec«

Pri zasnovi nizkoenergijskih stavb je za konstrukcijo zelo smiselno uporabiti les, saj je to naraven material, ki ne akumulira toplote in ne povzroča faznega zamika pri dinamiki ogrevanja. Pri klasično grajenih objektih se namreč dogaja, da se stavba po tedenski uporabi še dolgo ohlaja, nato pa je pri ponovnem ogrevanju nekaj časa neprijetna za uporabo, medtem ko masivna klasično grajena konstrukcija ne akumulira toplote. Hkrati se z lesom kot naravnim materialom izognemo tudi pregrevanju konstrukcije poleti, s tem pa tudi znižamo stroške klimatizacije objektov.

Tudi glede požarne varnosti je masivni les primernejši kot večina preostalih konstrukcijskih materialov. Les v velikih prerezih je težko vnetljiv, še posebno, če ga ogenj načenja samo z ene strani. Tako je težko pričakovati, da bi pri masivni leseni gradnji konstrukcija toliko odgorela, da bi se porušila, saj ogenj ne napreduje več kot dva do tri centimetre v konstrukcijo, ker mu za gorenje zmanjka kisika. Lepljen les pa je še varnejši, saj omogoča izdelavo še večjih lesenih prerezov, tako da leseni elementi večjih prerezov odgorijo samo površinsko, notranje leseno jedro pa ohranja nosilnost.

Znanje o lesu se je v javnosti izgubilo

Pri gradnji les uporabljamo za različne dele, denimo za nosilno konstrukcijo, okna, vrata, pode, izolacijo in podobno, zato je tudi izbira lesa odvisna od njegove nadaljnje uporabe. V Sloveniji za gradnjo najpogosteje uporabljamo les smreke, macesna, jelke, bora, bukve in hrasta, ki imajo precej različne lastnosti. Lesno vrsto zato izberemo glede na namen.

Kot je dejala dr. Čufarjeva, imamo v Sloveniji zelo dolgo tradicijo uporabe lesa v gradnji in dovolj znanja na tem področju. Poleg tega se z dolgo tradicijo ponaša tudi gozdarska stroka, ki gojenje gozdov vodi tako, da v naših gozdovih zraste dovolj kakovostnih dreves, ki dajejo primeren les za predelavo in gradnjo. »Imamo pa tudi dober sistem izobraževanja, ki vključuje srednješolske, višješolske, visokošolske in univerzitetne programe lesarstva, zato imamo dovolj strokovnjakov, ki lastnosti lesa odlično poznajo. Splošno znanje o lesu med prebivalstvom pa se je zaradi načina življenja skoraj izgubilo, zato bo treba oblikovati več javnih programov za ozaveščanje o prednostih lesa,« meni sogovornica z Biotehniške fakultete.

Pomanjkanje splošnega znaja o lesu je morda tudi razlog za brezbrižno ravnanje z lesom v naši državi, saj gospodarstvo nekako ne zna ustvariti prave dodane vrednosti slovenskemu lesu. Kot je dejala dr. Čufarjeva, bi bilo za naše gospodarstvo najugodneje, če bi čim več lesa predelali doma in če bi izvažali izdelke iz lesa s čim več dodane vrednosti: »Lesarstvo je bilo do nedavnega dobro razvita in konkurenčna izvozna panoga, trenutno pa nekateri segmenti panoge preživljajo krizo. A tudi v Sloveniji imamo veliko uspešnih lesarskih podjetij, a o njih javnost izve premalo.«

Vir: Finance, Rubrika: Nepremičnine, 26.3.2012

Povezava: http://www.finance.si